Najbolj pogosta oblika nakupovalne torbe po svetu, je vrečka. Vrečke so lahko plastične, nosilne ali vrečke za živila. Najbolj pogosto so vrečke namenjen kratkotrajni uporabi. Največkrat je namenjena za prenos predmetov iz trgovine do doma. Kasneje se uporabi kot vrečka za shranjevanje ali kot vrečka za smeti. Zadnje čase se zaradi vplivov na okolje vedno bolj uveljavljajo papirnate vrečke.

Sam patent in začetek proizvodnje plastičnih vrečk sega v leto 1950, v Združene države Amerike in Evropo. Vrečke kot jih poznamo danes, je izumil inženir Sten Gustaf Thulin iz Švedske. Njegova ideja močne vrečke z visoko nosilnostjo, se je na svetovni ravni patentirala leta 1965. Nekje okoli leta 1980, pa je nastala prava vojna glede izdelave in porabe plastičnih vrečk. Danes so plastične vrečke eden izmed znakov potrošništva po celem svetu. Najdemo jih povsod. Ker so praktične in uporabne, so bile cenovne dostopne, vodoodporne, enostavne za uporabo in lahke. Vse to je koristilo tako proizvajalcem, kot potrošnikom.

Pri proizvodnji plastičnih vrečk se uporablja surovine kot so nafta, naravni plin ali ostali petrokemični derivati. V tovarnah plastike so vse te surovine pretvorjene v verige vodika in ogljika. To zmes poznamo pod imenom polimer. Polietilen se toplotno obdela in stisne v željeno obliko. Tako je tipična vrečka težka samo nekaj gramov. Letna poraba vrečk se ocenjuje med 500 in 1.000 milijard vrečk na leto. Tukaj v uporabi prednjači Evropa in Severna Amerika. Za Slovenijo se ocena porabe plastičnih vrečk giblje nekje okoli 300 do 600 milijonov vrečk letno. Za proizvodnjo plastičnih vrečk, je potrebno 60 do 100 milijonov sodov nafte letno. Seveda je zato sedaj na pohodu uporaba papirnate vrečke, ker samo tako lahko zmanjšamo količino plastike v obtoku. Na papirnate vrečke se enako, kot na plastične, lahko tiska reklamna sporočila ali logotipe podjetij. Na papirnate vrečke lahko nalepimo etikete s cenami ali druga sporočila. Enako velja, če bi želeli na papirnato vrečko  namestiti magnetne trakove. Magnetni trakovi bi služili za določena obvestila, ki bi jih potrošniki lažje videli.  Ocena je bila izdelana za Veliko Britanijo, da samo iz naslova proizvodnje plastičnih vrečk in izpustov v zrak, je ta količina enaka, kot če bi iz prometa vzeli 18 tisoč avtomobilov.

Ker je sam vpliv na okolje pri plastičnih vrečkah ogromen in potrebujejo veliko časa da razpadejo v naravi, se vedno bolj trudimo, da jih bodo zamenjale papirnate vrečke. Ker plastika ni BIO razgradljiva, je zato papirnata vrečka bolj uporabna od plastične. Osnovni problem je, da plastične vrečke ne pridejo do reciklažnih centrov in krasijo drevesa, obrežje rek in drevesa ob rekah, mašijo jarke in ogrožajo živalski svet. Živali velikokrat plastične vrečke tudi pojedo, ker ne znajo razločiti, da to ni hrana. Seveda ima plastika enak škodljiv vpliv tudi na človeka. Tako plastika onesnažuje pitno vodo in zemljo. Preko podtalnice in vodo ki jo zaužijemo, mikro plastika prodre v človeško telo in nas zastruplja. Morebiten vpliv vlage na papirnato vrečko lahko preprečimo s pomočjo silica gel vrečk, ki bodo črpale vlago iz prostora in jo vezale nase. Vsekakor je prihodnost v papirju in ne v plastiki.