Kuharski recepti imajo na svojem seznamu obvezno navedene začimbe. Te dopolnjujejo okus in vonj hrane. Hkrati pa tudi spodbujajo tek in prebavo. Začimba je največkrat posušen in zmleti del rastlin. Že pred 5.000 leti je tradicionalna medicina začimbam pripisovala zdravilne lastnosti. V Mezopotamiji so našli prve pisne dokaze o začimbah. Na treh glinenih tablicah, kjer je bilo zapisanih več kot 30 receptov, so glavno vlogo imeli česen, koriander in kumina. Recimo Druidi, kot najbolj učeni pripadniki keltske kulture, so imeli naravo za odprto knjigo. Niso si delali vrtičkov. Njihovo mnenje je bilo, da pameten človek pride k rastlini in ne sili rastline, da ona pride k človeku in raste tam kjer ji je človek določil mesto. Tako dobra rastlina zraste tam, kjer si sama najde primeren prostor. Sicer Druidi za sabo niso pustili pisnih poročil.

V kitajski medicini, so prepoznali pri določenih rastlinah sposobnost uravnavanja delovanja človeškega telesa in duha. S preizkusi na ljudeh, so preizkusili na stotine rastlin in opisali njihove učinke. Egipčani so poleg zdravilstva, začimbe uporabili v kozmetiki in prehrani. Pri kozmetiki so jih pretežno dodajali v parfume. Nekaj sledi začimb so našli tudi v egipčanskih grobnicah, kjer so jih uporabljali za mumificiranje.

Svilena pot v bronasti dobi je poskrbela za prvi premik začimb iz Azije proti Evropi. Germanska plemena so začimbe prenesla, ko so osvojile Rim. V srednjem veku se začimbam daje pomembno politično in gospodarsko vlogo. Pri trgovini začimb so dolgo časa imeli monopol Arabci. Seveda so začimbe veljale za statusni simbol, lahko bi se reklo tudi dobrina bogatih. Vsem je poznan rek: drag kot žafran. Celo vojne so se zanetile glede začimb. V 15. stoletju je poper na svoji poti od Indije do Benetk, kar 30x povečal svojo ceno. Nekje v 19. stoletju, so v Evropi postale dostopne eksotične začimbe že večini ljudi. Danes so začimbe lahko dostopne in najdemo jih v vsaki trgovini z živili. Kar težko dojamemo, da so bile nekaj časa začimbe gospodarski pogon takratnega sveta. Seveda so poskrbela tudi za odkritje mnogih dežel in pomorskih poti.

Vsak recept, ki ga uporabimo vsebuje vsaj eno začimbo. Skoraj ni jedi, kjer ne bi uporabili več začimb, ki dajejo poseben okus jedi, ki jo pripravljamo. Tudi namazi ne morejo brez začimb, ki jim dodajo polni okus. Določeni kuharji v svoji kuhinji začimbe postavijo na vidno mesto. S tem pokažejo svojim gostom, da znajo pripraviti poezijo okusov z začimbami. Tudi v današnjih časih se lahko reče, da se z začimbami pokaže kupna moč gospodinjstva. Večja kot je polica in število različnih začimb, bolj je ekonomsko močno gospodinjstvo.

V kuhinji pa bi morala biti uporaba začimb konservativna. Vsaj v količinskem smislu, ker preveč začimb lahko jed popolnoma pokvari. Sama kombinacija začimb je odvisna od jedi, ki jo pripravljamo. Ne glede na recept, ki ga pripravljamo, pa je dopustno, da tudi sami poskusimo z dodajanjem drugih začimb. Mogoče dobimo popolnoma drugačne okuse, ki so lahko boljši od originalnega recepta. Vsekakor pa so določeni recepti za jedi, kjer se moramo popolnoma držati navodil in količin, ki so navedene.