Če imamo vrt in ga želimo zalivati, potrebujemo vodo. Da bi imeli vodo vedno na voljo, je primeren način shranjevanja rezervoar za deževnico. Zbiralnik deževnice si lahko omislimo kjerkoli. S tem si zagotovimo potrebno količino vode, ki jo bomo potrebovali. Hkrati pa poskrbimo še za ekološki vidik, saj za recimo zalivanje vrta ne bomo uporabili pitne vode iz vodovodnega omrežja.

Nekako smo se razvadili, da obrnemo ročico na pipi in iz nje priteče voda. Z vodo smo dolga leta ravnali zelo neodgovorno, saj se nismo dovolj zavedali kako dragocena je. Z okoljskim ozaveščanjem in podnebnimi spremembami, pa smo tudi tukaj spremenili svoje obnašanje. Tako vedno več ljudi skrbi za vodo in se na svojih parcelah odločijo za rezervoar za vodo. S tem si zagotovijo količino vode, ki je zastonj.

Seveda je potrebno za rezervoar za deževnico poiskati primeren prostor. Največkrat se odločijo za zbiralnik vode pod zemljo. Tako ni moteč element v okolju in nam ne zaseda prostora na površini, ki jo lahko uporabimo za kaj drugega. Tako lahko imamo nad zbiralnikom gredice, travnik ali pa celo zidan objekt. Poskrbeti je potrebno za ustrezno zbiranje deževnice. Najbolj pogosta oblika je, da iz strehe speljemo žleb v rezervoar za deževnico. Tako zbrano deževnico lahko uporabimo za zalivanje vrta ali trave, pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, za zunanje tuširanje in morebitno gašenje požara.

Pri načrtovanju in končni odločitvi, moramo pomisliti na količino vode, ki jo želimo zbrati in potem uporabiti. Primerno našim zahtevam se odločimo za velikost zbiralnika. Rezervoar za deževnico je lahko betonski ali pa se odločimo za že izdelane zbiralnike iz umetne mase. Veliko bolj zahteven projekt je zidan zbiralnik, ker zahteva veliko več časa in materiala za samo izvedbo. V kolikor se odločimo za že izdelan zbiralnik iz umetne mase, nam prihrani čas in tudi prostor. Seveda je potrebno tudi za izdelane zbiralnike zagotoviti primeren prosto za vgradnjo.

Zbiralniki vode so že iz zgodovine imeli posebno vlogo v življenju ljudi. Vedno so predstavljali točko druženja, včasih pa tudi spore, ki so lahko prerasli v vojne. Voda je pomemben dejavnik za življenje. Zato ji moramo posvečati več pozornosti in skrbno ravnati z njo. Vse kemikalije, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju vplivajo na kakovost pitne vode. Krog vode je občutljiv in vsako neravnovesje ali onesnaženje nas prizadene. Včasih si za neko dobrino ne predstavljamo, koliko vode je potrebno v proizvodnem procesu do končnega proizvoda.

V Sloveniji vsak prebivalec porabi v povprečju cca 100 litrov vode na dan. Za kuhanje in za pitje jo porabimo okoli 4 litre. Splakovanje sanitarij 32 litrov. Pri tuširanju jo porabimo okoli 55 litrov. Če med tuširanjem vode ne zapremo jo lahko porabimo tudi do 140 litrov. Če ročno pomivamo posodo po kosilu, je porabimo med 30 do 40 litrov. Pri pranju avtomobila pa porabimo od 50 do 300 litrov vode. Skratka, iz vsega naštetega lahko zaključimo, da investicija v zbiralnike vode ne bo napačna poteza. Tako bomo sami poskrbeli, da ne bomo preveč potrošili naravnih resursov, ki so omejeni in ključni za naše preživetje.