Odvajanje od kajenja

Kajenje tobaka je eden najpogostejših sodobnih načinov uživanja substanc, ki povzročajo odvisnost pri človeku zaradi svoje vsebnosti nikotina. Ker se kajenje zdravstveno dokazano povezuje s številnimi boleznimi se spodbuja prenehanje kajenja pri čim večjem številu kadilcev. Pozitivni učinki se že nakazujejo; v vse več državah je število bivših kadilcev večje od števila obstoječih kadilcev.

Ker tobak v cigaretah vsebuje nikotin, ki se veže na nevrotransmitereje v telesu, lahko govorimo o odvisnosti od kajenja oz. cigaret.Nenadno prenehanje kajenja ima zato lahko nekaj kratkoročnih negativih učinkov; najpogosteje se omenja pridobitev telesne teže, anksioznost in razdražljivost; programi za odvajanje od kajenja pa znajo biti tudi dragi. Študije kažejo, je potrebnih od 6 do 12 tednov po prenehanju kajenja, da se nikotinski receptorji v možganih znižajo na raven kot je običajna pri nekadilcu.

Odvajanje od kajenja je proces, ki ga kadilec lahko izvede sam ali pa ob pomoči strokovnega osebja in zdravil.  Za številne so se učinkovite izkazale različne metode, kot so npr. nadomestek nikotina, individualna ali skupinska psihološka obravnava, različni spletni in računalniški programi ipd.; po drugi strani pa 75 % nekdanjih kadilcev poroča, da so svojo slabo navado opustili sami, brez zunanje pomoči, z nenadnim prenehanjem kajenja oz. z njegovim postopnim zmanjševanjem do nič cigaret na dan.

Odvajanje običajno ni uspešno ob prvem poskusu - najpogosteje je za popolno prenehanje kajenja potrebnih več poskusov. Profesionalna pomoč pri odvajanju od kajenja je običajno odpravlja tako nikotinsko odvisnost kot simptome nikotinskega odvajanja. Po nekaterih ocenah, naj bi brez strokovne pomoči uspešno prenehalo kaditi samo 4 do 7 % bivših kadilcev, toda drugi podatki kažejo, da je 95 % bivših kadilcev, ki so abstinenčni od 1 pa do 10 let, kaditi prenehalo samih.

Vsak kadilec, ki želi prenehati s kajenjem, mora zase najti neustreznejšo tehniko, ki mu bo ta proces pomagala izpeljati. Kot omenjeno obstaja mnogo metod, najbolj pogoste pa so:

·         Nenadno popolno prenehanje uživanja tobaka oz. vsebujočega nikotina. To metodo je v določenih študijah kot uspešno uporabljeno navedlo od 76 % do 88 % dolgoročno uspešnih (bivših) kadilcev. Malo več kot polovica bivših kadilcev je navedla, da prenehanje kajenja niti ni bilo tako težavno, 27 % se je zdelo srednje težavno, za preostalih 20 % pa je bilo zelo težavno.

·         Postopno prenehanje predstavlja postopno zmanjševanje števila cigaret in vnosa nikotina v enem dnevu. Pristop temelji na teoriji, da se s postopnim zmanjševanje cigaret, postopno zmanjšuje tudi potreba telesa po nikotinu. Metodo je mogoče izpeljati tudi s kajenjem cigaret z nižjo vsebnostjo nikotina ali pa s kajenjem le dela cigarete (ne celotne) ob posamezni priložnosti. Uspešnost metode, v kolikor se jo kadilec sistematično drži, je primerljiva z metodo nenadnega popolnega prenehanja. Katero metodo od navedenih izbere kadilec za svoj proces odvajanje od kajenja je tako glede na rezultate uspešnosti vseeno.

·         Odvajanje s pomočjo zdravil in medicinskih pripomočkov je za najmanj obdobje 6 mesecev uspešno za 25 do 33 % kadilcev. Najpogostejše so uporabljeni nikotinski nadomestki, ki v telo vnašajo nikotin na način, ki ni škodljiv kot je kajenje. Nadomestki so za uporabo namenjeni samo krajši čas - odmerek nikotina v njih pa je potrebno postopoma zmanjševati pred popolnim prenehanjem. Njihova uspešnost je 50 -70 % v primerjavi s placebom oz. odsotnostjo kakršnekoli terapije; raziskava pa je pokazala, da se po 6 mesecih h kajenju vrne 93 % kadilcev, ki je uporabilo to metodo. Metoda je najuspešnejša, če se jo sočasno kombinira s psihološko terapijo in drugimi zdravili. Kadilci v svojem procesu odvajanja največkrat posežejo po nikotinskih obližih, ki v telo vnašajo dnevno dozo nikotina in tako preprečijo negativne simptome, ki so običajno prisotni pri odvajanju. Količina sproščenega nikotina se s časom manjša in tako se postopoma zmanjšuje odvisnost od nikotina in tobaka. Na podoben način delujejo tudi nikotinske žvečilke, pastile, pršila in inhalatorji. Odvisnost od kajenja je mogoče zdraviti tudi z drugimi zdravili, med drugim tudi z antidepresivi.

·         Med alternativnimi pristopi za pomoč pri odločitvi o prenehanju kajenja so najpogostejši akupunktura (na kateri je osnovana tudi obrazna refleksoterapija), aromaterapija, hipnoza, zelišča ipd.

Številne škodljive posledice nikotina je mogoče zmanjšati oz. eliminirati, če se odločimo za odvajanje od kajenja. Po prenehanju se namreč popravi krvni pritisk, srčni utrip se upočasni, padejo vrednosti ogljikovega-dioksida v krvi, povrne se okus in voh, obnovi se cirkulacija krvi in funkcija pljuč, kašelj se umiri, sape ne zmanjkuje in zmanjša se verjetnost za kardiološke bolezni in rakava obolenja. Aktivna detoksifikacija telesa tovrstne pozitivne učinke še dodatno pospešiti.