Akupunktura

Beseda 'akupunktura' izvira iz latinskih besed 'aku' (igla) in 'pungere' (zabosti). Taka metoda zdravljenja se smatra za enega najstarejših postopkov zdravljenja in je pomemben del tako stare, kot nove kitajske medicine. Kljub njeni izjemni uspešnosti, smo jo v zahodno medicino šele v 20. stoletju sprejeli kot alternativno metodo zdravljenja.

Natančen začetek akupunkture ni točno znan. Tradicionalna kitajska religija pripisuje začetek bogu Shennong, ki je živel približno 5000 let nazaj. Enega izmed možnih začetkov pripisujejo tudi Han dinastiji. Našli so tudi izostrene kamne poimenovane Bian Shi, za katere se verjame, da so jih uporabljali za akupunkturo, njihovi začetki pa izvirajo iz neolitika oz. mogoče še celo prej, torej iz kamene dobe. Prav tako so našli hieroglife in piktografe, ki izvirajo iz Shang dinastije.

Dolgo časa so uporabljali igle narejene iz kamna ali kosti. Šele v Han dinastiji so igle zamenjali s kovinskimi, ko je metalurgija napredovala. Prve take igle so našli v grobnici datirani leta 113 n. št. V drugem stoletju so prvič omenjeni tudi meridiani, čeprav v teh opisih niso povezani s prebadanjem kože. Prvi opis prebadanja kože s terapevtskimi iglami se nahaja v Shiji tekstu, vendar ne omenja meridianov. Prvi pravi opis akupunkture lahko preberemo v  'Medicinskem kanonu Rumenega cesarja' (Huangdi Neijing) datiran med 206 pr. n. št. in 220 n. št.

Akupunktura je torej star kitajski način zdravljenja, s katerim se preprečuje mnoge bolezni. Temelji na taoizmu, filozofsko religioznem nazoru Kitajcev. To je metoda zdravljenja zabadanja iglic v akupunkturne točke po celem telesu. Po tem nazoru je bolezen le disharmonija jina in janga. Vzpostavitev harmonije v telesu je cilj takšnega zdravljenja. Jin (žensko počelo) pomeni ženskost, vzdrževanje, pasivnost, mraz, vlago, temo in krčenje, jang (moško počelo) pa spremenljivost, aktivnost, veliko energijo, sušo, svetlost ter širitev. Obe počeli tvorita harmonično celoto kljub nasprotjem. V sodobni medicini pa je to moč primerjati z vegetativnim živčnim sistemom. To izhaja iz obstoja meridianov, ki potekajo vzdolž telesa, po njih pa se pretaka življenjska energija ''či''. V človeškem telesu je 12 glavnih parnih meridianov, poimenovani so po glavnih organih, s katerimi so tesno povezani, simetrično pa se delijo na levo in desno stran telesa. V telesu imamo tudi 2 neparna meridiana, ki nadzorujeta sprednji in zadnji del telesa. Vsak meridian torej vsebuje več akupunkturnih točk, po celem telesu jih imamo skupaj 642. Preko teh točk se igle zabadajo v telo in z njimi dosežemo učinek, ki ga želimo.

Njeno bistvo je, da po telesu uravnava kroženje energije in s tem posledično tudi kroženje krvi. Dosežemo tudi splošen dvig psihičnih in fizičnih sposobnosti. Uporablja se predvsem proti glavobolom, migrenam, revmatičnim bolečinam, bolečinam v vratu in križu, bolečinam v mišicah, išijasu in vrsti podobnih težav. Uspešno pomaga tudi pri zdravljenju psihosomatskih bolezni, nespečnosti, depresiji, brezvoljnosti, stresu in raznim zasvojenostim.