Prozorni lepilni trak, ki ga uporabljamo vsak dan, tako v pisarni ali doma, pogovorno imenujemo selotejp. Izdelan je na osnovi polipropilena. Uporabljamo ga za tesnjenje, pritrjevanje, popravljanje in spajanje. Lepilni trakovi so fleksibilni plastični trakovi, ki so krožno zviti na trši plastični ali kartonasti osnovi okrogle oblike. Na eni ali na obeh straneh je lahko prekrit z lepilom. Najbolj pogosto je prozorne barve. Selotejp pa je možno dobiti tudi v drugih barvah. Seveda so barve povezane glede na namen uporabe.

V pisarnah se uporabljajo lepilni trakovi manjših premerov in ožje širine. Služijo predvsem za lepljenje pisarniškega papirja, kuvert ali za zavijanje daril. Poleg pisarniških lepilnih trakov so na trgu tudi druge vrste lepilnih trakov. Te vrste lepilnih trakov, so namenjene lepljenju trših materialov, kot je karton in podobno. Ti lepilni trakovi so močnejši in širši od pisarniških lepilnih trakov. Najbolj pogosta barva je rjava ali srebrna.

Poznamo še trakove za prekrivanje fug, mokro lepljenje, zunanjo uporabo, tesnilne lepilne trakove in trakove s steklenimi vlakni za modelarje.

Selotejp, kot oblika lepilnega traku, ki je občutljiv na pritisk, je sestavljen iz celuloze. Uporablja se za lepljenje ali spajanje različnih materialov. Tako lahko kombiniramo papir, karton, plastiko in celo kovino v nekaterih primerih, les ali steklo. Skoraj bi se lahko reklo, da je praktičen za vse, odvisno od situacije in možnosti.

Prvi izdelek, ki je bil podoben lepilnemu traku, je iz leta 1845. Kirurg iz New Jerseyja, je oblikoval na pritisk občutljiv lepilni trak, da je na tkanino nanesel naravni kavčuk in ga uporabil namesto današnjih obližev. Nekje v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, se je začela serijska proizvodnja. V tovarni 3M so zasnovali podoben izdelek na osnovi gume, da bi rešili na videz banalni problem avtomobilske industrije danes. Pri barvanju delov v dve ali več barv, prehod med obema barvama pogosto ni bil ravna črta. Del površine, ki ga proizvajalec ni želel barvati v določeno barvo, je bil zaščiten s papirjem. Papir se ni popolnoma prijel, zato pogosto rob ni bil prave barve. Tudi sam prehod iz ene barve v drugo, ni bi bil ravna črta. Vse skupaj je izgledalo neurejeno. Vse to pa je je samolepilni trak rešil.

Koristnost selotejpa, se je pokazala tudi med drugo svetovno vojno. Zelo pogosta uporaba je bila za lepljenje stekla, da ne bi popokal ali razpadal. Danes pa je postal selotejp nepogrešljiva malenkost, ki jo najdemo na vsaki mizi. Uporabljajo ga lahko popolnoma varno tudi otroci, ker uporaba ni zahtevna. V zadnjem času, lahko najdemo veliko različnih lepilnih trakov s potiskom. Lepilni trak s potiskom je zelo priljubljen med mladimi. Tako lahko svoje knjige in zvezke polepijo z motivi, ki so jim všeč. Enako naredijo tudi v svojih sobah, kjer si lahko police, vrata, mize, polepšajo z motivi, ki jih obožujejo. Lepilni trakovi razen sledov lepila, pohištva ali druge opreme drugače ne poškodujejo. Zato so tako priljubljeni in se njihova uporaba povečuje. Proizvajalci pa na drugi strani skrbijo, da je lepilo čim manj škodljivo okolju in zdravju ljudi. Tako se krog sklene in imamo korist vsi, ki uporabljamo ta proizvod.