Za endodontsko zdravljenje zob, je pomembna anatomija zoba. Zob ima dva glavna dela;zobno krono in korenino. Površina na zobni kroni je iz sklenine in zobovine. Sklenina je izjemno trda in odporna na obrabo. Notranjost zoba pa ščiti pred vplivi v ustih. Ko pogledamo v usta, je to tisti del, ki gleda ven iz dlesni.

Dentina je mehkejša zobovina in tako manj odporna ne kisline in obrabo. Ker vsebuje več organskih snovi, karies hitreje napreduje v dentinu kot v sklenini. Zobovina ima drobne kanalčke, ki od površine zoba potekajo proti zobni pulpi. Dentin ima precej široke kanale, zato tu karies napreduje hitreje. V zobni kroni je votlinica, z imenom pulpna komora. V vsaki korenini pa je vsaj en glavni kanal. Ta kanal poteka in povezuje pulpno komoro in vršiček korenine. Iz glavnega kanala se lahko odcepijo stranski kanali, ki vodijo proti vršičku korenine ali višje. V kanalih in pulpni komori se nahajajo žile, tkivo in živci. Imenujejo se zobna pulpa ali zobni živec.

Ko karies napreduje preko sklenine do dentina in zobne pulpe, se zobna pulpa okuži. Nastane vnetje, ki ga je potrebno zdraviti. Kanalni sistem zob je potrebno očistiti in razkužiti. Zobozdravnika čaka zamudno delo in velika mera potrpežljivosti. Samo tako bo endodontsko zdravljenje zob uspešno. Za delo uporablja ročne in strojne instrumente. Kadar je vnetje močno in se je zobna obloga že naselila v korenine, je potrebno vložiti razkužilno zdravilo, ter zob začasno zapreti. Po potrebi je potrebno zdravilo večkrat zamenjati v procesu zdravljenja. Med zdravljenjem nikakor ne smemo nameščati zobne luske. Enako velja za zdravljenje granuloma.

Endodontsko zdravljenje zob in njegova dokončna oskrba je zelo pomembna. Zob, ki nima več žive pupe, je veliko bolj krhek kot zdrav, živ zob. Zato je bolj dojemljiv, da se odlomi že pri običajnem grizenju. Za to je potrebno veliko pozornosti posvečati ob praznikih, družinskih praznikih, ko med jedjo klepetamo. Na mizi pa so razne dobrote, jedi z oreščki, meso s kostmi, zelenjava in koščičasto sadje. Kaj hitro lahko ugriznemo v kaj trdega in zob se zlomi.

Zobni mostički so enako občutljivi za prevelike sile, ki nastanejo pri ugrizu v nepričakovani, trd predmet. V uporabi so tudi nevidni ortodontski aparati, ki nam olajšajo endodontsko zdravljenje zob. V kolikor je zobne krone dovolj, se začasne plombe zamenjajo za stalne plombe. Tukaj se uporabijo dolgotrajnejši materiali. V kolikor pa je zobna krona tako poškodovana, da ni mogoče sanirati poškodbe s plombiranjem, se odločimo za zatiček. To se uporablja tudi v primerih, ko se zob tako nesrečno odlomi, da ga ni mogoče drugače sanirati. V tem primeru se stomatolog skupaj s pacientom odloči za prevleko, ki bo najbolj primerna.

Sama sanacija poškodovanega zoba je odvisna od stopnje poškodovanosti in hitrosti regeneracije tkiva. To se razlikuje od pacienta do pacienta. Nikakor tukaj ni enotnega pravila, oziroma, da bi lahko na začetku procesa zdravljenja zobozdravnik točno napovedal kdaj bo zob pozdravljen. Seveda veliko vpliva na zdravljenje ima primerna ustna higiena in upoštevanje navodil glede prehranjevanja. Vse skupaj ima potem končni rezultat, uspešno pozdravljen zob.