Kompozitne oziroma tako imenovane bele zalivke, so zalivke barve zoba. Zalivke izdela zobozdravnik. Zalivke po plasteh eno za drugo dodajamo neposredno na zob. Zalivke strjujemo s posebno lučjo. Ko je proces nanašanja in strjevanja končan, jih dokončno oblikujemo in zgladimo. Prednost bele zalivke je, da so invazivne minimalno in da ne vsebujejo živega srebra. To je dobro z vidika, ker zalivke dodatno ne odnašajo zobovino, zaradi obstanka v zobu. Nasprotje belim so sive ali amalgamske zalivke. Te so sidrane mehansko v zobu. Tukaj pa je potrebno po odstranjevanju zobne gnilobe, zob dodatno pripraviti in obrusiti. Sive zalivke delujejo kot zagozda. Sčasoma se na zobu lahko pojavijo razpoke. Lahko so samo površinske. V kolikor pa razpoke segajo do zobne pulpe, postane zob oslabljen. Posledično lahko pride, da se posamezni deli zobne krone odlomijo. Endodontsko zdravljenje zob pri belih zalivkah, omogoča da se odstrani samo del zoba v kolikor gre za bolezenski proces. Recimo za zobno gnilobo. Možnost dodatnih zdravstvenih zapletov, ki bi v prihodnosti oslabili zob, pa se zmanjša.

Estetsko zobozdravstvo uporablja več vrst zobnih zalivk. Tako poznamo indirektne in direktne zobne zalivke. Direktno zobno zalivko izdela zobozdravnik v svoji ordinaciji. Vse faze od odstranitve prizadetega tkiva, do polnitve in dokončne obdelave opravi zobozdravnik. Seveda lahko pri delu uporabi različne materiale. Indirektna zobna zalivka, je zalivka, ki se izdela v zobotehničnem laboratoriju. Potreben je predhoden odtis zobovja pacienta. Zobozdravnik mora odstraniti obolelo tkivo. Potem odtisne z odtisno maso zobovje. Zobotehnik izlije tako imenovani delovni model ter pripravi zalivko. Zobozdravnik jo zalepi in cementira v kaviteto. Indirektne zalivke na stranskih zobeh se imenujejo inlay ali onlay. Zlati inlay ima dobro lastnost, ker zdrži velike pritiske. Je dolgotrajen, zahteva pa večjo in natančno izdelave kavitete, ki mora imeti vzporedne stene za vstavljanje. Kompozitni inlay je v barvi zob, ampak služi le začasni oskrbi, ki bi trajala dalj časa. Keramični inlay, je izdelan v barvi zob in najbolj zadosti sami estetiki. Mora pa se natančno prilegati griznim stikom, drugače lahko zaradi pritiska poči. Keramika je najbolj pogost uporabljen material pri izdelavi zobnih lusk. Še zlasti za sprednje vidne ploskve zob. Bele zalivke tako niso samo modna muha ali trend, ampak imajo estetsko funkcijo. Na vidnih površinah zob, imenujemo indirektne zobne zalivke, zobne luske. Seveda so lahko izdelane iz različnih materialov. Luske se lahko uporabijo tudi v kombinaciji z zobni mostički.

Amalgam je v zobozdravstvu v uporabi že približno 150 let ali več. To je zmes živega srebra (50%) in drugih kovin. Druge kovine so lahko srebro, cink ali baker. Amalgam kot material se uporablja za popravilo večjih okvar, še zlasti na stranskih zobeh. Primeren je zaradi svoje trdnosti, njegove obstojnosti, ter dobrega stika z zobnimi tkivi. Naredi dobro obrobno zaporo. Slabost amalgama je predvsem neestetski videz in pa izplavljanje živega srebra v organizem. Znanstvene raziskave so zagotovile, da ta obremenitev organizma z živim srebrom ni zdravju škodljiva. Razen pri dokazani alergiji na živo srebro, ki pa je v svetu zelo redka. Bele zalivke, so odlična alternativa, ki je lepša na pogled in ne more ogrožati našega zdravja.