Navodilu za pripravo točne določene jedi, rečemo kuharski recept. Kuharski recepti imajo seznam vseh potrebnih sestavin in točnih postopkov priprave jedi. Če bi to primerjali s proizvodnim podjetjem, bi lahko rekli, da je recept kosovnica (vsebuje seznam sestavin) in hkrati ima napisan proizvodni postopek (navodila za izdelavo) za izdelavo določenega izdelka.
Kuharski recepti so znani že iz časov in knjig pred našim štetjem. Če govorimo o najstarejših receptih, ti izvirajo iz Indije, antične Grčije in Kitajske. Kar nekaj časa so na receptih bile navedene samo sestavine in navodila glede priprave. Niso pa imeli točnih podatkov za količine, potrebnemu času priprave in temperaturi. Verjetno je bil vzrok temu, da niso uporabljali enotnega sistema mer. Drugo dejstvo pa je bilo, da so knjige bile namenjene poklicnim in usposobljenim kuharjem. Ti pa so tako ali tako znali pripraviti te jedi, tudi brez podatkov. Danes so vsi kuharski recepti podani s točnimi količinami in točnim postopkom priprave in kuhanja.
Tudi v današnjem času lahko pride do zmede pri količinah. Ker se poleg definiranih enot uporabljajo tudi posebne merske enote, lahko odmerimo napačne količine. Če imamo napisano ščepec, namesto tone količine v gramih, ali pa enoto skodelica, jedilna žlica, kavna žlica, debelina noža in podobno. Lahko imamo popolnoma drugačne dimenzije skodelice ali večjo žlico, kot je bila uporabljena v receptu. Seveda bo posledično uporabljena drugačna količina kot v receptu in hitro bo jed zašla iz smeri. Zato moramo biti popolnoma na isti merski enoti, da bo jed po receptu uspela.
Sposobni kuharji znajo posamezne recepte tako prilagoditi, da uporabijo samo tisto, kar imajo trenutno v hladilniku. Začimbe so enako pomembne pri taki jedi, ki daje osebno noto kuharja. Seveda pa takih sprememb kuharji ne delajo v gostilnah in restavracijah. Tam gostje pričakujejo jed z določenim imenom vedno enako, z istimi sestavinami in okusom. Če recepte prilagajamo, moramo biti izredno previdni pri receptih za testo. Tu nam vsaka najmanjša sprememba, lahko pečeno jed spremeni v zmazek. V današnjih časih je vedno bolj prisotna zdrava prehrana in so se temu primerno tudi recepti prilagodili. Tudi vedno več receptov je za ljudi, ki imajo težave z glutenom. Hrana brez glutena dobiva vedno večji pomen v prehranskih navadah naših gospodinjstev.
Kuharski recepti ne vsebujejo navodil glede načina zaužitja posamezne jedi. Lahko vsebujejo nasvet glede serviranja jedi ali posode, ki je primerna za serviranje. Recepti pa ne dajejo navodil glede pribora ali načina, kako bomo jed pojedli.
Tako imamo iz zgodovine zelo zanimive načine, kako so hrano jedli. Rimljani so jedli z rokami, omake so dodajali jedem z žlico, drugega pribora niso uporabljali. Bogati so celo na pojedine pripeljali sužnje, ki so jim stregli. Pojedine so trajale od popoldneva do pozno v noč. Gostje so ob mizah sloneli na oblazinjenih klopeh. Zbrano druščino so ob pijači in hrani zabavljali pevci, igralci na liro in piščali in recitatorji.
V času grajske gospode so bile manire popolnoma drugačne. Upoštevali so čiste nohte, umivanje rok pred jedjo, prepoved polaganja jedi, ki so jo že imeli v rokah na skupni krožnik, uporabljali so krožnike in pribor.